Informest je sodeloval na deseti izdaji Mediterranean Coast and Macro-regional Strategies Week, ki je potekala v Izoli, Slovenija, od 15. do 17. septembra. Dogodek je bil priložnost za razmislek o dosežkih zadnjega desetletja in razpravo o prihodnjih izzivih, povezanih s teritorialnim sodelovanjem.

Pobuda je združila predstavnike štirih makroregionalnih strategij EU (Baltske, Podonavske, Alpske in Jadransko-jonske), med njimi tudi Evo Kos, predstavnico strategije EUSAIR, skupaj s političnimi odločevalci, strokovnjaki in akademiki, z namenom ozaveščanja o pomenu varovanja obalnih in morskih območij ter nujnosti povezovanja gospodarskega razvoja z varstvom okolja.

Med otvoritveno slovesnostjo 16. septembra sta župan Izole Milan Bogatič in veleposlanica Barbara Žvokelj iz Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije poudarila ključno vlogo strateškega načrtovanja in večnivojskega dialoga pri usklajenem reševanju skupnih izzivov. Čeprav makroregionalne strategije ne prinašajo vedno takoj vidnih rezultatov, predstavljajo pomembno povezavo med evropskimi politikami in potrebami državljanov ter dodano vrednost za države članice in kandidatke.

Med obravnavanimi temami je bila posebna pozornost namenjena preprečevanju tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, krepitvi urbane odpornosti, razvoju zelene infrastrukture in trajnostnih prometnih omrežij med vključenimi območji.

Prihodnost Kohezijske politike po letu 2027 je bila v središču panela na visoki ravni, ki je združil nacionalne in evropske odločevalce. Govorci so poudarili potencial makroregionalnih strategij za krepitev čezmejnega sodelovanja, usklajevanje nacionalnih in evropskih politik ter podporo državam kandidatkam pri prilagajanju acquis communautaire. Johan Magnusson (Evropska komisija, GD REGIO) je izpostavil, da so se makrostrategije osredotočale na varstvo okolja, preprečevanje tveganj, prilagajanje podnebnim spremembam in bioekonomijo, ter da se zdaj začenjajo ukvarjati tudi z digitalizacijo in družbenimi vprašanji, kjer je zaželen večji angažma.

Pomemben trenutek je bil tudi panel o vlogi makroregionalnih strategij v procesu širitve EU. Razprave so pokazale, da makroregionalno sodelovanje spodbuja medsebojno zaupanje, usklajevanje zakonodaje in skupno upravljanje čezmejnih izzivov z vključujočim pristopom prek strateških partnerstev. Anna Vezyroglou (Evropska komisija, GD ENEST) je ponovno potrdila zavezanost EU k širitvi, s ciljem polne integracije Črne gore do leta 2028, ob hkratnem spodbujanju postopne integracije drugih držav kandidatk, da bi njihovi državljani že pred formalnim pristopom občutili koristi članstva v EU.

V razpravi je sodelovala tudi Anthea Sara Mazzucchelli, namestnica veleposlanika Italije v Sloveniji, ki je potrdila zavezanost Italije k procesu širitve ter poudarila prispevek države k oblikovanju posebnih programov in širjenju dobrih praks za prenos upravnega in pravnega znanja državam kandidatk.

Zuica Zmejkovska (koordinatorka EUSAIR, Severna Makedonija) je poudarila pomen gradnje trajnih mrež, ki presegajo makroregionalno sodelovanje.

Drugi dan je bil namenjen predstavitvi projektov in dobrih praks na področju razvoja podeželja in modrega gospodarstva, razdeljen v štiri tematske sklope.

Prvi sklop je predstavil projekt SMARTERA, financiran iz programa Horizon Europe. Projekt si prizadeva za oživitev podeželskih skupnosti z digitalnimi in nedigitalnimi rešitvami, z uporabo participativnih pristopov in soustvarjanja z lokalnimi deležniki. S proračunom skoraj 7 milijonov evrov in 25 partnerji iz 10 držav želi SMARTERA izboljšati življenjske pogoje na podeželju z razvojem pametnih rešitev. Metoda, imenovana Smart Innovation Packages, je razdeljena na štiri faze in si prizadeva za trajne inovacije, vključno s priporočili za ponovljivost v podobnih regijah ter spodbujanjem trajnostnega razvoja podeželja.

Drugi sklop je bil namenjen projektu GROWTH4BLUE, financiranemu iz programa Interreg IPA Adrion, ki si prizadeva zapolniti vrzel med povpraševanjem na trgu dela in razpoložljivostjo usposobljenih strokovnjakov. Predstavljeni so bili “Pakt za modre veščine”, razvit v okviru stebra 1 makrostrategije EUSAIR, ter pobuda “EUSAIR Regional Scale Partnership”, ki vključuje redna spletna srečanja za izmenjavo izkušenj, informacij in dobrih praks na področju nadgradnje in prekvalifikacije delovne sile v trajnostnem modrem gospodarstvu.

Tretji panel se je osredotočil na ekološko povezljivost in zeleno infrastrukturo, s predstavitvijo dobrih praks, povezanih z ekološkimi koridorji. Poudarek je bil na prostorskem načrtovanju, z izpostavitvijo ključnih zahtev in bistvenih elementov za trajnostni razvoj.

Zadnji sklop je bil namenjen izmenjavi idej in razmislekov o modri bioekonomiji, s poudarkom na dobrih praksah za razvoj mrež, namenjenih modri rasti, ter na možnih orodjih in financiranju za podporo znanstvenemu raziskovanju in akademski skupnosti.

Sodelovanje Informesta na dogodku je utrdilo zavezanost organizacije k spodbujanju teritorialnega sodelovanja ter aktivnemu prispevku k evropskemu dialogu o strateških temah za prihodnost regij.