Dva dneva razprav in krepitve zmogljivosti, namenjena mladim iz jadransko-jonske regije, za opredelitev prednostnih nalog, dejavnosti in novih orodij za sodelovanje v strategiji EUSAIR v obdobju 2026–2027.

INFORMEST se je v Rimu udeležil 11. srečanja Mladinskega sveta Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki je potekalo 23. in 24. oktobra v okviru dejavnosti italijanskega predsedstva Strategije. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi vloge mladih generacij v makroregionalnem sodelovanju ter opredelitvi prednostnih nalog in dejavnosti Mladinskega sveta za obdobje 2026–2027.

Srečanje je združilo člane Mladinskega sveta iz desetih držav, ki sodelujejo v Strategiji, novim članom pa je ponudilo tudi prvo priložnost za srečanje v živo. Mladinski svet EUSAIR je neodvisno posvetovalno telo in sestavni del upravljanja Strategije. Sodeluje z Upravnim odborom in tematskimi usmerjevalnimi skupinami ter v proces vključuje poglede, predloge in prednostne naloge mladih generacij z jadransko-jonskega območja.

Dejavnosti so potekale v prostorih predsedstva Sveta ministrov v Rimu, poleg članov Mladinskega sveta pa so sodelovali tudi predstavniki Evropske komisije, italijanskega predsedstva in EUSAIR Facility Point. Dogodek je organiziral EUSAIR Facility Point v sodelovanju z Mladinskim svetom, pri organizaciji pa so sodelovali slovenski vodilni partner, Občina Izola in Avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina kot projektni partner PP6.

Od idej do uresničevanja pobud

Prvi dan, v petek, 23. oktobra, je bil namenjen predvsem krepitvi zmogljivosti, da bi mladim udeležencem zagotovili uporabna orodja za pretvorbo idej in predlogov v konkretno izvedljive pobude.

Po predstavitvi delovanja EUSAIR, institucionalnih procesov, vključenih akterjev in rezultatov, doseženih v preteklem letu, so udeleženci skupaj razmišljali o izkušnjah Mladinskega sveta in razvoju prihodnjih pobud. Posebna delavnica je mlade vodila skozi različne faze oblikovanja projektov, od opredelitve ideje in ciljev do načrtovanja dejavnosti, prepoznavanja deležnikov in komuniciranja ter koordinacije, financiranja in trajnosti rezultatov.

Delovni sklop tako ni bil namenjen zgolj zbiranju predlogov mladih, temveč tudi zagotavljanju znanj in orodij, s katerimi lahko svoje predloge pretvorijo v dejavnosti, ki lahko ustvarijo konkreten učinek na območjih makroregije.

Drugi dan je bil namenjen 11. srečanju članov Mladinskega sveta, v okviru katerega so potekale volitve za notranje funkcije, razporeditev članov v skupine, povezane s stebri Strategije, predvsem pa razprava o delovnem načrtu za obdobje 2026–2027, strateških prednostnih nalogah in naslednjih ciljih Sveta.

V razpravi je bila posebej izpostavljena želja po okrepitvi notranjega komuniciranja in osredotočenju prizadevanj na manjše število pobud, pri čemer naj bi bila v ospredju njihova kakovost in konkretna izvedljivost.

Program v Rimu je vključeval tudi institucionalni obisk palače Palazzo Chigi, ki je udeležencem omogočil, da se podrobneje seznanijo z institucionalnim okoljem, v katerem deluje Mladinski svet, zlasti z dejavnostmi italijanskega predsedstva EUSAIR 2026–2027.

Prispevek INFORMEST k strategiji EUSAIR

Za INFORMEST je sodelovanje na srečanju del širšega dela v podporo Avtonomni deželi Furlaniji – Julijski krajini, partnerju PP6 projekta EUSAIR Facility Point 2023–2027, ki ga sofinancira program Interreg IPA ADRION.

INFORMEST deželi nudi podporo pri administrativnih, tehničnih in operativnih dejavnostih, povezanih z izvajanjem Strategije, ter pri dejavnostih, povezanih z italijanskim predsedovanjem EUSAIR, ki poteka od maja 2026 do maja 2027. Delo vključuje tudi podporo pri sodelovanju italijanskih članov Mladinskega sveta v dejavnostih Strategije.

Udeležba na srečanju v Rimu tako predstavlja še en korak na tej poti, katere cilj je spodbujati vse bolj konkretno vključevanje mladih generacij v makroregionalno sodelovanje ter krepiti dialog med mladimi, institucijami in območji.

Aktivno vključevanje mladih v Strategijo namreč ne pomeni le prisluhniti njihovim prednostnim nalogam, temveč tudi ustvariti pogoje, da lahko neposredno prispevajo k oblikovanju in izvajanju pobud, ki zadevajo prihodnost jadransko-jonskega območja.